Hajdinjak uspešno prestal zaslišanje, napoveduje tudi temeljite revizije ključnih obrambnih poslov

"Vodenje obrambnega resorja mora biti transparentno, odgovorno ter zavezano spoštovanju najvišjih strokovnih standardov in upoštevanju modernih spoznanj vodenja organizacij in ljudi," je v predstavitvi pred parlamentarnim odborom za obrambo poudaril kandidat za obrambnega ministra NSi Valentin Hajdinjak.

Kot je dejal, je bil v svoji karieri zaposlen tudi na ministrstvu za obrambo. V času druge vlade Janeza Janše vodja kabineta takratnega obrambnega ministra Aleša Hojsa, nato je bil zaposlen v Obveščevalno-varnosti službi ministrstva za obrambo (OVS), kasneje pa še v sektorju za opremljanje direktorata za logistiko.

"Upam si trditi, da delovanje in ustroj Morsa poznam. Osebno in tudi na licu mesta sem se seznanil z delovanjem in poslanstvom pripadnic in pripadnikov Slovenske vojske na mednarodnih operacijah in misijah," je dodal Hajdinjak, ki je bil pred leti podpredsednik Nove Slovenije.

"Kredibilnost Slovenije v zavezništvih mora ostati prvo vodilo naših naporov in aktivnosti"

Da je bila njegova predstavitev ustrezna, je ocenilo osem članov odbora, šest pa je glasovalo proti. Hajdinjak je med drugim dejal, da se zavezništva, na katerih temelji naša varnost, spreminjajo: "Evropa tudi na področju obrambe prevzema vidnejšo vlogo z namenom bolj konkretnega in kredibilnega prevzemanja odgovornosti za izvajanje obrambe stare celine in ščitenja svojih interesov. Časi, ko se je lahko Evropa izključno zanašala na svojo mehkejšo moč, so preteklost."

Slovenija se v pogojih povečane negotovosti mednarodnega varnostnega okolja sooča z vse bolj kompleksnimi varnostnimi in obrambnimi izzivi, na katere pa po Hajdinjakovi oceni sistemsko ni dovolj dobro pripravljena. "Obstoječi obrambno-varnostni sistem kaže vrsto strukturnih organizacijskih in konceptualnih omejitev, ki zmanjšujejo njegovo sposobnost učinkovitega odzivanja na sodobne grožnje," je poudaril kandidat za obrambnega ministra.

Dejal je, da zagovarja obrambni sistem, ki bo "moderen, profesionalen in ustrezno podprt na vseh nivojih, saj bomo samo tako lahko zagotovili ustrezno obrambno varnost ter zaščititi državljane, državo in njeno suverenost". Kot je dodal, je sam jasen zagovornik članstva Slovenije v EU in Natu, kredibilnost Slovenije v teh zavezništvih pa mora ostati prvo vodilo naših naporov in aktivnosti.

Hajdinjaka žalostijo medijska poročila o nekonsistentnosti poročanja Natu glede obrambnih izdatkov

Kot je dodal, ga "presenečajo in žalostijo medijska poročila o nekonsistentnosti našega poročanja o procesih posvetovanja z Natom glede obrambnih izdatkov". Generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte je v pismu odhajajočemu premierju Robertu Golobu Slovenijo obtožil manipuliranja s številkami o obrambnih izdatkih.

"Komentar tukaj verjetno ni potreben. Na tej točki imam premalo informacij in nimam odgovora, zakaj so uradni predstavniki Republike Slovenije med obrambne izdatke, o katerih so poročali Natu, vključevali tudi projekte, ki ne sodijo pod dogovorjeno definicijo ključnih obrambnih izdatkov," je povedal Hajdinjak.

Napovedal je, da se bo nemudoma po prihodu na ministrstvo seznanil s tem, kakšna je višina obrambnih izdatkov, kaj vse je ministrstvo štelo pod obrambne izdatke ter kaj so Natove službe "vrgle ven", da smo prišli na 1,6 odstotka BDP za obrambo.

"Tukaj potem pride do razhajanja. Nato govori o 1,6 odstotka BDP, ministrstvo pa o dveh odstotkih BDP in še nekaj. Po tem pismu sodeč pa je dejstvo, da mi tega cilja nismo dosegli, druge zaveznice pa so ga dosegle," je dejal Hajdinjak. Na vprašanje člana odbora Žana Mahniča (SDS), kako si bo Slovenija povrnila zaupanje med zavezniki, pa je odgovoril, da bo, če bo potrjen za ministra, še pred julijskim vrhom Nata v Ankari 18. junija odšel na srečanje obrambnih ministrov Nata v Bruselj.

"To bo prvi korak, ko bo potrebno ustrezno poročati, potem pa narediti načrte, kako bomo zagotovili manjkajoča sredstva, okoli 300 milijonov, da bomo izpolnili obljubo, ki jo je leta 2014 dala takratna predsednica vlade Alenka Bratušek, in zagotovili sredstva in zmogljivosti. Verjetno bo to do konca leta," je dejal Hajdinjak.

"V najkrajšem možnem času je treba kupiti sodobna bojna vozila"

Kandidat za obrambnega ministra je še poudaril, da si bo prizadeval za učinkovito delovanje in razvoj Slovenske vojske (SV). Kot glavni izziv SV je navedel kadrovski primanjkljaj, izpostavil je tudi "hiperinflacijo činov" ter preveliko število poveljstev. "Če bom imenovan za ministra, bo ena od mojih prvih usmeritev, da naj se število formacijskih mest v poveljstvu racionalizira, vojaška organizacija pa naj se prilagodi realnim razmeram," je napovedal Hajdinjak.

Ko gre za opremljanje SV, pa bodo po njegovih besedah na obrambnem ministrstvu pred nadaljevanjem ključnih projektov izvedli temeljite revizije. Kot glavne projekte je Hajdinjaka naštel vzpostavitev srednje bataljonske bojne skupine, nadgradnjo zračne obrambe s sistemi IRIS-T, krepitev artilerije s sistemi Caesar in razvoj večnamenskih helikopterskih zmogljivosti.

Izpostavil je tudi, da je treba v okviru izgradnje srednje bataljonske bojne skupine v najkrajšem možnem času kupiti sodobna bojna vozila ter odpraviti pomanjkljivosti pri ognjeni podpori, logistiki in sistemu obveščanja. Poseben poudarek bo med drugim na brezpilotnih sistemih, na dronski in protidronski obrambi, kibernetski varnosti in obveščanju, je navedel Hajdinjak.

Nabave bodo po njegovih besedah temeljile na preverjenih sistemih, ki so že v uporabi v zavezništvu, pri tem pa bodo "v največji možni meri izkoriščali skupna naročila več držav". Poleg investicij v opremo, ki dviguje bojno moč, so nujne tudi investicije v vojaško infrastrukturo, kot so denimo vadišča, komunikacijsko omrežje ter obveščevalno-informacijske sisteme, je naštel Hajdinjak.

Napovedal je tudi preoblikovanje OVS, ki sodi pod upravni del ministrstva. Ocenil je, da so pri obveščevalni podpori vojski ozka grla, saj OVS z informacijami, za katere sama oceni, da so potrebne, oskrbi samo vrh SV. Obenem pa je OVS tista, ki vojsko varnostno nadzira, preiskuje domnevna kazniva dejanja in jo obveščevalno podpira. Kot je dejal, zato "ni dojemanja, da je OVS del sistema, ampak je bolj nujno zlo".

Hajdinjak: Policija me od izbruha afere Dars do danes še ni zaslišala

Hajdinjak je bil v času tretje Janševe vlade imenovan za predsednika uprave Darsa. S tega položaja se je odstopil novembra 2023 oziroma po izbruhu afere Dars. Kot je opozorila članica odbora iz Gibanja Svobode Andreja Rajbenšu, je šlo pri aferi Dars za sume več nepravilnosti, od podkupnin do prirejanja javnih razpisov in kartelnega dogovarjanja, ki so sprožili dvome in vprašanja o transparentnosti poslovanja te državne družbe.

"Ne želim prejudicirati nobene vaše odgovornosti, dejstvo pa je, da se vaše ime pojavlja v javnosti v povezavi s temi aferami, ki so pustile dvom v delu javnosti. Prav obrambni resor je namreč področje, kjer se že desetletja opozarja na povečana korupcijska tveganja. Odgovornost ministra je še toliko večja, ne gre toliko za zakonitost delovanja kot videz integritete in zaupanja, ki ga mora minister uživati med državljani. Kako boste prepričali javnost, da boste zagotavljali najvišje standarde transparentnosti in integritete?" je Hajdinjaka vprašala Rajbenšu.

Hajdinjak ji je odgovoril, da je ustrezen kandidat za ministra: "Dars je pod mojim vodenjem posloval stabilno, razvojno in uspešno, prometni sistem pa je deloval pretočno in predvidljivo, danes pa smo priča prometnemu kaosu in kilometrskim zastojem, kar državljani čutijo vsak dan."

Dejal je, da ga policija od izbruha afere Dars do danes še ni zaslišala, domnevnih nezakonitosti pa da niso ugotovile ne revizije ne agencija za varstvo konkurence. "Višje sodišče je celo pravnomočno potrdilo zakonitost naših ravnanj na področju avtovlek, kjer so se nam pripisovala koruptivna in nezakonita ravnanja," je navedel Hajdinjak. Ob tem je izpostavil, da je bila celotna zgodba "politično motivirana z namenom vplivanja na predvolilno dogajanje".

"Dovos je brez nadzora, v enem letu ni izpeljal enega omembe vrednega projekta"

Rajbenšu je tudi zanimalo, zakaj namerava nova vlada ukiniti obrambno podjetje Dovos oziroma ga prenesti na direktorat za logistiko na obrambnem ministrstvu. Hajdinjak ji je odgovoril, da bodo s tem zagotovili ustrezen nadzor nad to družbo.

"Dovos je trenutno brez nadzora, v enem letu ni izpeljal enega omembe vrednega projekta, že v osnovi ni pregleden in ne opravlja nabavnih postopkov. Ta družba nima strokovnega nadzora, nima nadzora računskega sodišča in parlamentarnega nadzora. S tem ko se funkcija nabav premika na Mors, boste nadzor lahko opravljali tudi poslanci in računsko sodišče," je pojasnil kandidat za obrambnega ministra.

Na Mahničevo vprašanje, ali bo zamenjal načelnika Generalštaba SV Boštjana Močnika, pa je Hajdinjak odgovoril, da Močnika osebno ne pozna, je pa spremljal njegovo pot iz preteklih časov. "Ne napovedujem menjave, pričakujem pa, da bodo vsi od načelnika generalštaba Slovenske vojske do šefov organov v sestavi delali po usmeritvah in šli skupaj v smeri, ki je zapisana v koalicijski pogodbi," je dejal.

Ob tem je poudaril: "Želel bi si, da bi s številnimi strokovnjaki, ki so v SV in jih vodi generalmajor Močnik, lahko prišli do cilja, ki smo si ga zastavili. Če pa s komerkoli ugotovimo, da ne delimo istih vrednot ali pogleda na prihodnost obrambnega resorja, potem pa je treba iskati druge ustrezne rešitve," je dodal Hajdinjak.